Renov tretji mesec

Jeej, pa smo upihnili že tretjo micano svečko.  Tako kot je bil drugi mesec lažji od prvega, je bil ta tretji še nekoliko lažji in lepši.

Pravi radovednež

Ren se vedno več odziva na naju, na okolico. Postaja pravi mali radovednež, ki zvedavo pogleduje vse, kar je okoli njega. Obožuje da se z njim sprehajava naokoli – v trenutku dobi široko odprte oči, ki si ogledujejo vse, kar ga obdaja.

Glavico vedno bolje drži pokonci, veliko se oglaša in se smeji. Najlepše je, ko ga po spancu prideva iskati v posteljico in se namuzne ter nasmehne, ko naju zagleda. To so res takšne majhne, a najlepše stvari. Tega nikoli nisem razumela predno nisem postala mamica tudi sama, ampak ja, srček ti ob tem pogledu kar zapoje.

Noči so zaspanje, dnevi pa vedno manj

Čez dan je Ren vedno več buden. Sedaj zaspi le še 3-4krat na dan po kakšno uro … včasih manj, včasih več. No, ampak, dokler spi od sedmih zvečer in do sedmih zjutraj (vmes se običajno zbudi le ob 5ih za hranjenje), se sploh nimava kaj pritoževati. To, da se lahko tudi midva s Simonom ponoči naspiva, je res vredno bogastva, kar izveš šele, ko tega ni.

Nekaj dni je sicer pred vsakim spanjem noro protestiral. Tudi sanjalo se nama ni, kaj je zdaj to in zakaj kar naenkrat tak problem. Vidno je bil zaspan, a ko sva ga položila v posteljo, je nastal neutolažljiv jok. No, na koncu sva vendarle ugotovila v čem je bil problem – kljub zaspanosti je bil enostavno še preveč razigran, saj sva se z njim pred spanjem igrala, se pogovarjala. Sedaj, predno ga položiva v posteljico, ga najprej umiriva in razen nekaj začetnega stokanja, večjih problemov zopet ni.

Je pa najin fant ponoči izredno aktiven, saj se vsako jutro zbudi z novimi praskami na obrazu in glavi. Ah ja…

Našel svoje nogice

V tretjem mesecu je odkril tudi svoje nogice. Sam si jih sicer še ne prijemlje, a ko mi jih dvignem navzgor, da jih vidi, se jih začne dotikati in z zanimanjem opazovati. Rokice pa tudi že segajo po igračkah, ko mu jih pomoliva predenj.

Če se je v drugem mesecu dvakrat prevalil iz trebuščka na hrbet, se je s tem to tudi ustavilo. A vendarle ga od takrat naprej skrbno paziva, da ne bo nekaj nepozornosti povzročilo kakšen obrat iz previjalne mize ali najine postelje, medtem ko se zjutraj crkljamo.

Tudi ritem smo kar dobro ujeli – nekako že lahko določiva kdaj bo jedel in kdaj spal. Tako se potem prilagodimo tudi ko se odpravimo na izlet, saj mu ritma nikakor nočeva podirati. Tako smo se na lep izlet odpravili tudi po Nepoleonovi poti na Opčinah v Italiji. Tako je Ren obiskal že svojo drugo državo.

Ren je prav simpatičen tudi, ko oponaša naju. Medtem ko se s Simonom pačiva in spuščava razne zvoke, skuša on s svojimi usti in obrazom oponašati naju.

Prvo cepljenje

Prestali smo tudi prvo cepljenje. Zadnje čase se o cepljenju ogromno govori, predvsem o tem, da otroka ni pametno cepiti. Midva sva se za cepljenje brez obotavljanja odločila. Pravzaprav sva se odločila tako za obvezno cepljenje, kot tudi prostovoljno pred pnevmokoknimi okužbami ter rota virusu.

O obveznem cepljenju sploh ni bila debata ali da ali ne, za prostovoljna cepljenja pa sva se odločila zaradi naših potovanj. Sama sem imela kot otrok non-stop vneta ušesa in zaradi tega smo se celo predčasno vračali iz kakšnih potovanj. Prav zato, sva tudi »izkoristila« brezplačno cepljenje proti pnevmokoki.  Ker pa bomo z Renom potovali tudi v države s slabšimi higienskimi razmerami, sva se odločila še za cepljenje proti rota virusu. Na srečo Ren ni imel nikakršnih stranskih učinkov.

Na cepljenje sicer ni imel nikakršne reakcije, a po pregledu pri pediatrinji, sem jaz pristala na dieti brez jajc in mleka oz. mlečnih izdelkov. Na ličkih ima Ren namreč nekakšne rdeče mini mozoljčke in na nogicah ter rokicah kakšen rumenkast lišaj, za kar je morda krivo mleko / mlečni izdelki ali jajca.

Dieta brez jajc in mleka/mlečnih izdelkov

Sama sem pravi volk na mleko in vse, kar je povezano z njim, tako da mi je to pravzaprav še najtežja diagnoza v tem mesecu. Ampak ja, če bo to pomagalo Renu, bom tudi to zdržala. Ko sem izvedela, da me čaka ta dieta, sem mislila, da ne bom mogla jesti ničesar, a ko sem začela o tem razmišljati, niti ni tako hudo. Res je, da sem zato začela doma kuhati in peči še več kot sicer, a vendarle se lahko vseeno dobro in okusno je. Upam le, da če ima Ren res kakšno alergijo na to, da bo le-ta s časoma izzvenela in da se ne bo razširila še v kaj drugega.

Drugače pa je najin Ren zdrav korenjak. Tehta namreč že 7060 gramov in je velik 60 centimetrov. Ni kaj, pridno raste in se razvija in komaj že čakava, da vidiva, kaj nam bo prinesel njegov četrti mesec.