Iti nekam za dva meseca z avtom, si ogledovati znamenitosti, spoznavati nove ljudi in doživljati nepozabne stvari… Verjetno pa vas poleg naših doživetij zanima tudi to, koliko nas je tovrstno raziskovanje sploh prišlo, zato še nekaj hitrih statističnih podatkov.
Dni na poti: 54 (načrtovali smo jih od 60-70, a smo se zaradi Renovega zdravja malce predčasno obrnili proti domu in še dobro, da smo se. Doma nismo bili niti en dan, ko smo že šibali k zdravniku)
Prevoženih kilometrov: 12.356
Obiskanih držav: Če odmislimo Slovenijo, smo vse skupaj prepotovali osem različnih držav (Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Turčija, Gruzija, Armenija, Grčija in Makedonija)
Popravilo avtomobila: 2x (odlomljena roka zadnjega diferenciala in odlomljen vijak za zategovanje jermena)
Izgubljenih kilogramov: Simon se je domov vrnil z dvema kilogramoma manj, jaz pa s tremi. A to samo po zaslugi Turčije, saj sva tam izgubljeno težo v Gruziji in Armeniji precej dobro spet nadomestila.
Težave s prebavo: Simon dvakrat, jaz trikrat, Ren na srečo nikoli
Spanje na divje: 29 noči
Ker smo potovali z avtom v katerem imamo narejeno tudi posteljo, smo največ divje kampirali. Malo zato, ker imajo take noči prav poseben čar, malo pa tudi zaradi stroškov.
Spanje v kampu: 5 noči
V kampu smo spali le na začetku, ko smo se še malce lovili in delali transfer. Če naju vprašate, zakaj že v štartu nismo spali na divje, vam niti ne znava kaj pametnega odgovoriti.
Spanje v hotelu: 19 noči
Za spanje v hotelu sva se odločala predvsem zaradi bloga in dogajanja – če sva hotela kaj spisati za blog, je bilo najlažje to narediti v hotelu. Pisanje prispevkov, urejanje videov leže v avtu pač ni najbolj udobno – še toliko manj če ti najmlajši sopotnik »nagaja« s pritiskanjem vseh mogočih gumbov. Poleg tega pa se je pasalo kdaj tudi umiti. Nekaj več smo spali v hotelih / apartmajih / privat sobah tudi zadnji del potovanja – malo zato, ker nam je tako pač takrat bolj ustrezalo, malo zaradi krajših dnevov – delanje zajtrka in večerje za Rena z lučko na glavi pač ni najbolj zabavno. Divje kampiranje pa smo nadomestili tudi v mestih, saj smo hoteli biti v središču dogajanja. No in seveda so hoteli dobro vplivali tudi na najino intimno življenje.
Stroški: Za celotno potovanje smo odšteli točno 2.995,95 EUR.
Skoraj polovico stroškov je predstavljal strošek goriva (1.405,21 EUR). Naš avto pač ni pretiran šparovček – še toliko manj ko se vklopi reduktor in odpravi na kakšno bolj konkretnejše raziskovanje. Za vsa prenočišča, vključno s kampiranjem, smo odšteli 564,44 EUR. Hrano smo si na začetku kuhali sami, potem pa je bilo vedno večkrat da smo se ustavili v kakšnem kraju in nekaj toplega pojedli. V Turčiji in Grčiji smo si vsaj enkrat dnevno privoščili tudi topel obrok v kakšni lokalni restavraciji. Na poti smo morali kupovati še plenice, vlažilne robčke in kašico za Rena. Skupaj smo tako za hrano zunaj in razne trgovinske nakupe ter kavice, čaje v lokalih zapravili 624,81 EUR. Priznam, nismo pretirano varčevali pri tem. Navsezadnje brez spoznavanja lokalne kulinarike in utripa ob posedanju ob čaju ali kavi in opazovanju ljudi pri nas ne gre. Strošek za cestnino, za trajekt na grški otok Thassos in za zavarovanje avtomobila v Armeniji pa je skupaj prišel 169,66 EUR. Ostalo je šlo za vstopnine, parkiranje, internet, popravilo avta, armenski konjak, razne spominke in podobne drobnarije.
Naš cilj je bil sicer doseči strošek 50 EUR/dan, a ker smo prišli domov prej, se je tako le-ta povzpel na 55,48 EUR/dan. Seveda, lahko bi ga oklestili, a v osnovi nismo hoteli domov priti z obžalovanji, da nekaj nismo videli, probali lokalne hrane, si kupili kak spominek… Navsezadnje na tako pot ne greš vsak dan in razlika v tem ali boš na taki poti zapravil kakšen evro na dan več v doživetjih lahko pomeni ogromno razliko.
*Pa še nasvet – če je kdo za podobno avanturo, naj povabi na tako pot še tri kolege, s katerim si stroške potovanja delijo na štiri dele. V takem primeru pride tako potovanje ceneje, kot dvotedenske počitnice na Hrvaškem – zavidljivih 749 EUR/ osebo. Pa naj še kdo reče, da to ni poceni potovanje in ena res nepozabna dogodivščina. 🙂
Hojla
Hja Nina brez nič ni nič, kot si že sama napisala in res je tako.Priti pod 50 eur na dan je res že skoraj umetnost, ali norost kakor pač gledaš…doma skoraj nič ne stane hehe.
Nama z avtodomom težko uspe pod 80.
A jeb…ga tako pač je.
Z vsem se strinjam sam z tvojo zaključno mislijo ne.
Toliko km in toliko časa si res ne zam zamislit še s kom, razen če se hočeš takih prijateljev malo rešit za vnaprej, ker sem sigurno prepričan, da boste prišli domov vsak za sebe…
Edino ker pa teoretično drži so stroški, teoretično, ker v praksi je vse drugače.
Kakor koli, držite se, mogoče se kje celo srečamo, svet je mali.
l.p.
Darko
Darko – sicer 80 eur z avtodomom tudi ni slabo! Z njim je vse še toliko držaje – sploh cestnine, trajekti… Saj, če ni skrivnost, kakšna pa je poraba vajinega premičnega domovanja? 🙂
In res je – na tako potovanje s štirimi prijatelji – hja… se zna zgodit, da ne šele doma, ampak že prej postaneš malo manj prijateljski z njimi 😉
In če nas kje vidite, le zavpite za nami, bomo veseli! 🙂
LP, Nina
Seveda ni skrivnost,je pa res ta nafta največji strošek,seveda poleg začetne investicije avtodoma.
Poraba najinega sedem metrov dolgega in skoraj štiri tone težkega drugega doma se giblje nekje okrog 12 litov.To niti ni tako veliko kar ti zadeva dejansko nudi,seveda avtodomi se med seboj razlikujejo,kot potrebe.
Midva pač nekako prisegava na domačo Adrio,ki nama odlično služi na krajših poletnih kot daljših zimskih počitnicah,tam se zares izkaže kvaliteta in udobnost.
Vsako zimo se za dober mesec dni preseliva na bolj toplo in komaj čakam,da zamenjam domačo hišno posteljo za premično,ki je ne boš verjela še bolj udobna.
Res,da je sama pot nekoliko dražja od poti z osebnim vozilom,predvsem počasnejša,ampak ravno v tem je čar avtodoma,nikamor se ne mudi????
Kot sem že napisal,bo verjetno naslednja vajina investicija avtodom,ki ima eno res slabo stran…zastrupi te do kraja in ko se bliža petek me v službi vedno vprašajo kam pa ta vikend?
Vprašam ja pa kako veš? Ja pa kako nebi,ker tisti redki vikend,ki si doma nisi isti človek????
Verjetno bo že držalo…
Zato pa kolesa se že pet dni ne vrtijo…katastrofa????
Lepo bodi,če pa rabiš kakšno pomoč pri naslednji investiciji rad pomagam????????
Darko 12 l sploh ni veliko. Najina Toyota kuri od 11-12, in to pri potovalni hitrosti 100km/h. Tako da tudi mi nismo ravno hitri na poti.
In ja, Adria je že od nekdaj znana po kvaliteti, lepoti in udobnosti… Si bo treba enkrat kaj takega sposodit, da stestiramo potem pa vidimo kako se nam zdi. Ampak mislim, da imša prav – ko greš enkrat na tak luksuz, greš težko nazaj na štrapac… Sploh za deževne dneve, zimo je top, ker roko na srce, spanje v avtu brez gretja in nekega prostora, da bi se lahko v dežju zadrževal, si celo kaj skuhal, res ni….
To ste kupili kar rabljenega ali morda celo kaj sami preuredili? In ja, ko imaš enkrat premično hišo na kolesih, komaj čakaš na kakšen frej dan… to že mi delamo, kaj bi bilo še če bi imeli kar en mini stanovanjček za na pot. Bi sploh kdaj še prišli domov? 😉
Nina,to smo mi dali vse čez,tud mi smo začeli z avtom,naš prvi mali spalnik je bil Xsara Picaso,z njim smo kar nekaj prerajžali????
Po rojsvu hčere smo prešaltali na šotor,majhen pa večji in tak velik,da sva ga z ženo skor cel dan sestavljala,palic je imel za mali kamion,ma bil pa je komot,nato smo prešli na prikolico,mislim da smo bili skor takrat edini,ki smo jo vlekli povsod za sabo,tud pozimi,takrat so pač prikolice veljale samo za v kamp,mi smo pa to obrnili na glavo????
Hja hčera je rastla,mi pa vedno bolj komot,dokler ni dozorel čas za avtodom,ki ga imamo še danes.Prednost vsega tega postopoma je bilo to,da sva že prej točno vedela kaj hočeva od avtodoma…,saj veš ogromno je postavitev…
Ja kupili smo malo rabljenega,potem pa ga postopoma dodelali in uredili v to kar je sedaj.
Sedaj pa nam več ni pomoči…diagnoza popolnoma zastrupljeni,tud tisto malo,ko doma stoji včasih prespimo v njem,ma sej veš no čudaki pač????
Kakor koli glavno,da je fajn in DA SE GRE…????
Lepo vas vse skupaj pozdravljamo.
Darko
Hvala bogu za čudake, Darko!! 😀 Saj če sem povsem odkrita – jaz imam že cel teden težave s spanjem v postelji… v avtu zaspala v minuti. Se, se tud jaz hecala, da bo mogoče bolje, da grem kar v avto nazaj spat 🙂
In super ste! In res je, preko potovanj šele dobro vidiš, kaj res potrebuješ. Midva tudi na avto vsak let dodala kaj novega. 😉 Apak ja, naš malček ne bo vedno tako majhne, tako da bo treba enkrat res nekaj bolj prostornega 🙂
Lep pozdrav tudi vsem vam! Nina in fanta
Živjo Nina,
moram priznati, da me fascinira podatek, da ste za hrano v povprečju zapravili le 11,5€/da glede na to, da pravite, da ste veliko jedli zunaj. Predvidevam, da ste veliko hrane (kolikor je šlo) imeli s sabo in strošek le tega niste všteli v skupni strošek?
Lp,
Tamara
Živjo Tamara,
vbistvu smo s sabo imeli zelo male hrane. Vse smo kupovali bolj ali manj sproti, ker že tako nismo imeli veliko prostora v avtu. 🙂 Hrana je na tržnicah ali v trgovini poceni – smo si pa kar veliko kuhali sami. 🙂
LP, Nina