Trenutne razmere v Turčiji v času pandemije Covid-19

Trenutne razmere v Turčiji v času pandemije z novim koronavirusom COVID-19, kot jih vidi Slovenka Eva, ki živi v Istanbulu.

Turčijo imam rada že od nekdaj, zato ni čudno, da sem naletela tudi na Evo, ki v Istanbulu živi. Nisva se sicer še spoznali v živo, a njene zgodbe iz mistične dežele, ki jih objavlja na njenem Facebook profilu Istanbul skozi oči Slovenke, mi vedno znova potrdijo, da je Turčija res odlična popotniška destinacija.

Turčija v času pandemije COVID-19

  • Koliko časa že živiš v Turčiji in zakaj si se tja preselila?

Moja turška zgodba se je začela pred slabim desetletjem, ko sem se kot turistična vodnica preselila na jug in začela odkrivati njene lepote in zakopane skrivnosti.

Še vedno se z nasmehom na obrazu spomnim svojih misli, ko sem pakirala svoje življenje v velik pink kovček. Misli so mi švigale kot Vespe, ki se med turškimi Fiati vozijo čez Bosporski most. Pred očmi se mi je vrtel film o arabski deželi, kjer vladajo temnopolti, bradati in brkati moški, ki po turško posedajo v kavarnah, pijejo turško kavo in kadijo kot Turki.

Presunilo me je kako napačno predstavo sem imela. Zgodila se je ljubezen na prvi pogled. V pisane ulice, kjer omamno diši po sladkih baklavah in pekočih začimbah, v turške zgodbe, polne nepredvidljivih dogodivščin in turškega humora, v domačnost in gostoljubnost domačinov, njihov ritem življenja, čajčkanje, kalorične bureke, v živahno dogajanje, ki te odpelje od dnevnih skrbi, v turkizne plaže, zlatorumene sončne zahode, zakladnico zgodovine…

Občutek lahkotnosti in sproščenosti mi je bil všeč tako zelo, da sem se preselila in ustalila na križišču dveh svetov – v Istanbulu, kjer danes živim skupaj s svojim možem.

  • S čim se v Istanbulu ukvarjaš?

Moja največja strast je, da popotnikom skozi pustolovske zgodbe in potovanja pomagam odkrivati vzdušja in zaklade pravega Istanbula. Ob tem pa skušam loviti ravnotežje med službo in prostim časom katerega rada namenim za raziskovanje novih kotičkov in pisanju zgodb, ki jih delim na družbenih omrežjih.

  • Kakšne so razmere trenutno v Turčiji? Se kaj izboljšuje stanje in zmanjšujejo ukrepi?

Razmere se tudi pri nas počasi izboljšujejo. Pred slabim tednom smo prvič po konstatnem naraščanju okužb prejeli pozitivne novice – število dnevno ozdravljenih primerov je preseglo število dnevnih okužb. Kar nas je zelo razveselilo, saj je Turčija s trenutno s 120.000 okužbami ena izmed bolj prizadetih držav. Ukrepi so še vedno zaostreni. Trenutno smo sredi tretje vikend policijske ure, ki bo trajala 72 ur in velja za vse državljane. Odprte so le pekarne, naročimo pa lahko tudi dostavo vode (kar je ključno saj voda v večini mest v Turčiji ni pitna). Med tednom se lahko sprehajamo po ulicah Istanbula samo tisti v starosti med 21 in 64 let. Mlajši in starejši, ki ne spadajo v to skupino imajo popolno prepoved zapuščanja svojih domov. V primeru kršitev so kaznovani s približno 420 € (kar je občutno več kot je tukajšnja minimalna plača). Ravno tako je obvezna uporaba mask in rokavic v primeru uporabe javnega prevoza, v trgovinah z živili ali na tržnicah na prostem. Tako naj bi ostalo vse do konca maja, ko naj bi ukrepe postopoma začeli rahljati.

  • Kako to doživljajo domačini – jih je strah, so nestrpni v čakanju ali se striktno držijo navodil?

Turčija je država, kjer morajo biti pravila zelo zaostrena, da jih ljudje jemljejo zares. Kljub prepovedim, denarnim kaznim in svetovanju naj se zadržujemo doma, se dogajajo kršitve. Razlog za to sama pripisujem temu, da so stanovanja v Istanbulu majhna, potreba po zraku, naravi in prostoru pa velika. Veliko ljudi namreč živi v zelo slabih razmerah. V dotrajanih prostorih, včasih celo brez oken, z veliko družinskimi člani in brez zasebnosti, zato jim skok v trgovino ali lekarno predstavlja košček svobode in prostora po katerem hrepenijo. Je pa val porasta ljudi na ulicah bilo opaziti predvsem s prvimi toplejšimi dnevi, pred in po koncu vsakega policijskega vikenda in pred začetkom meseca Ramadana (ki se je začel 24. aprila). Čeprav se ljudje v tem mesecu čez dan postijo od hrane in pijače, se številne družine še vedno zbirajo za velik Iftar obrok v večernem času ob prekinitvi posta. Dogodek, ki bi v normalnih okoliščinah predstavljal veliko družabno srečanje.

  • Kakšne so napovedi za tamkajšnji turizem in turistično sezono? Se pričakuje znižanje ali zvišanje cen? Manj ponudbe in s tem konkurence zaradi propada kakšnih ponudnikov?

Turki so narod, ki se zelo hitro prilagodi na vsako situacijo. S koncem Ramadana, ko nastopi praznik Bayram, Ministrstvo za turizem napoveduje odprtje turistične sezone za domač turizem. Ravno tako se govori, da bo Ministrstvo za zdravje turističnim ponudnikom izdajalo prepustnice, ki bodo določevale ali ponudnik ustreza zahtevam in kontroli inšpektorata. S tem naj bi zagotavljali “varne destinacije in ponudnike”. Uvedli bodo tudi nekatere spremembe v hotelih, npr. odprte bufeje, ki so bili stalnica v all inclusive ponudbah bodo zamenjali z ala carte postrežbo. Opazila sem tudi, da so nekateri ponudniki že začeli promovirati sezonske vstopnice za plaže, kar ni bila praksa prejšnjih let. Glede na to, da bodo ležalniki razporejeni po pravilu razdalje dveh metrov in bo s tem pritok gostov zmanjšan na polovico, si prizadevajo za ohranjanje prihodka. Ker o cenah še ni bilo govora, predvidevam da se bodo prilagajali glede na situacijo. Vse je namreč odvisno od tega kdaj se bodo odprli mednarodni leti in kakšno bo povpraševanje.

  • Misliš, da bodo domačini tuje goste sprejeli z navdušenjem ali z zadržanostjo? Preden je bila razglašena pandemija, so nekateri popotniki iz določenih držav že poročali o strahu do njih s strani domačinov – niso jim pustili spanja v hotelih, odklanjali prevoz z avtobusi itd.

Brez dvoma Turki turiste čakajo z odprtimi rokami. Turizem je en izmed najpomembnejših sektorjev v državi od katerega je odvisno veliko ljudi. Sploh mesta ob Mediteranski in Egejski obali se ukvarjajo izključno s turizmom in brez turistov ne obstajajo. Gostoljubnost, iznajdljivost, raznovrstna ponudba in dostopne cene so glavne karte, ki jih imajo Turki v rokah in verjamem, da jih bodo z določenimi prilagoditvami in ukrepi spremenili v svoje adute.

  • Kaj bo prva stvar, ki jo boš naredila po koncu pandemije in strogih ukrepov?

Z avtom na en kratek roadtrip po neraziskanih kotičkih države. Lansko leto sva z možem odkrivala egejsko obalo, ki je polna dih jemajočih in razburljivih krajev. Najboljši občutek zame je, ko se po prostranih cestah voziš v pristne vasice, poslušaš doživete zgodbe domačinov in skozi potovanje v deželo potuješ tudi vase. Raziskuješ občutke, ki jih v tebi vzbujajo različnih kraji, ljudje in situacije, ob tem sprejemaš drugačnost in se odpiraš lastnemu odkrivanju in spoznanjem.

  • Kaj priporočaš, da mora vsak popotnik narediti / doživeti / obiskati, ki pride v Turčijo?

Oh, lista doživetij v Turčiji je neskončna. Če bi jih morala strniti v en kratek seznam, je tukaj mojih top 15 idej:

  • Istanbulški griči in terase za dih jemajoče razglede
  • Skok na trajekt in vožnja po Bosporju (s simitom v roki, za lačne galebe)
  • Čajčkanje in branje usode iz kave v eni izmed tipičnih turških čajnic/kavarnic
  • Potepanje po neskončnih pisanih ulicah turških bazarjev
  • Sladkanje z baklavo, kadayifom in lokumom
  • Sprostitev v turški kopeli (hamam)
  • Odkrivanje antičnih zakladov v mestu Efes
  • Obisk ene izmed sedmih otomanskih mošej v Istanbulu
  • Skok v sinje modro morje na Kaputaš plaži
  • Pristni večer z živo glasbo v Meyhane
  • Mesečeva pokrajina Kapadokija iz zraka, pozemlja ali po pohodniških poteh
  • Obisk naravnih termalnih bazenčkov Pamukkale
  • Dimçay plavajoče restavracije v Alanyi za ohladitev v vročih poletnih dneh
  • Skok s padalom iz Babadağ gore nad turkiznim biserom Fethiye
  • Likijska pot za pohodniške navdušence