
Ne glede na to kje potujemo, smo popotniki/ turisti vedno idealna tarča za izvrševanje najrazličnejših prevar. Tudi ko mislimo, da se v našem, tako imenovanem »razvitem« svetu prevare ne dogajajo, je to zgolj metanje peska v oči. Res pa je, da je tega v državah tretjega sveta mnogo več.
Obstaja ogromno raznoraznih prevar in verjamem, da ima prav vsak, ki tole bere, o tem kakšno svojo zgodbo… A ker je vendarle dobro, da smo vsaj o nekaterih seznanjeni, sem se odločila, da se danes lotim nekaj najpogostejših, ki lahko nastanejo pri prevozih…
-
Prevara s tuk-tukom, taksijem, avtobusom
Skoraj prepričana sem, da so prevare s prevozi ene najpogostejših na poti. Ne glede na to ali se vozimo s tuk-tukom v Aziji ali s taksijem po južni Ameriki ali pa sedimo v natlačenem avtobusu v Afriki. Če se v takšnih državah ne vklopi števca oz. se vozovnico ne kupi na uradnih postajah, za nas tujce veljajo prav »posebne cene«.
Napotek: VEDNO se za ceno dogovorite predno se vsedete v taksi/tuk-tuk/avtobus. Trdo se pogajajte za ceno, saj vas že zato, ker ne izgledate kot domačini ali pa ne govorite njihovega jezika, skušajo prevarati. Najlažje je za neko okvirno ceno izvedeti iz pogovora z drugimi popotniki ali pa na recepciji prenočišč. Lahko pa enostavno ekstremno znižate ceno in če vas voznik odslovi brez kančka pregovarjanja, potem veste, da ste res ponudili premalo.
-
Prevara s slabo cesto
Velikokrat se zgodi, da čeprav se za ceno že dogovorimo, da nas voznik še vseeno malo preizkusi in upa, da od nas iztrži več kot je bilo rečeno. To se velikokrat pojavi z izgovorom, da je bila pot/cesta zelo slaba in da se zato avto bolj uničuje kot običajno, ali da je bil na poti nek obvoz in je zato moral prevoziti daljšo razdaljo do cilja itd.
Napotek: NE NASEDAJTE! Voznik je domačin in če nihče drug ne ve, ve za razmere na cesti v prvi vrsti on sam. Lahko vam celo zagrozi, da vas bo pustil tukaj »sredi ničesar«, če mu ne daste še dodatnega denarja, ki ga od vas zahteva. Brez skrbi – vašega dogovorjenega denarja mu tako ali tako niste še dali in on dobro ve, če vas pustil sredi poti, da ne bo dobil niti centa. Bodite odločni in enostavno recite NE, dogovorili smo se in pika! Če pa vas res kar nekje pusti, pa mislim da nekih blazno neprometnih poti tako ali tako ne bo ubiral in boste že dobili drug prevoz. V mojem primeru se je enkrat zgodilo, da sva v ugasnjenem avtu sredi ceste stala dobrih 15 minut in se gledala….Na koncu je brez besed vžgal avto ter me za dogovorjen znesek pripeljal na cilj in se mi celo prijazno zahvalil. No ja, poizkusil pa je …
-
Prevara z lokacijo prenočišča
Včasih se zgodi tudi to, da voznik ne pozna lokacije vašega prenočišča, pa čeprav na začetku prepričljivo prikimava, da točno ve, kje je. Najprej ga nekoliko išče, kar se lahko opazi preko njegovega zmedenega pogledovanja iz avta, morda kakšnega pokliče po telefonu, koga povpraša za pot… No, na koncu pa vam lahko enostavno postreže z nekaj najpogostejšimi izgovori; prenočišče je takoj za naslednjim vogalom, tukaj ne morem ustavljati, cesta je enosmerna, mudi se mi naprej…
Napotek: Bla, bla, bla… Vozniku se zgolj ne da več ubadati z vami in bi čimprej rad prišel do vašega denarja. Vi bi mu plačali in predno bi prišli do »naslednjega vogala« in bi ugotovili, da tam ni nikakršnega prenočišča, kaj šele vašega, bi on bil že izven vidnega polja. Enostavno vztrajajte, da bi radi prenočišče videli in če ne gre drugače, naj gre z vami in vam pokaže kje je. Enkrat sem se namesto pol ure do mojega prenočišča vozila več kot eno uro, saj je moj voznik res »dobro« vedel, kje je ta lokacija, jaz pa nisem šla ven iz tuk-tuka, dokler ga nisem videla na svoje lastne oči.
-
Prevara z daljšo potjo
Če vam kakšen voznik vendarle vklopi števec, vas bodo lahko vprašali tudi, če ste že bili kdaj v tem mestu. Velikokrat se zgodi, da vas bodo zaradi negativnega odgovora popeljali po daljši poti in tako povečali svoj prihodek.
Napotek: Vedno lahko enostavno rečete, da ste tukaj bili že velikokrat. To še ne pomeni, da vas voznik ne bo popeljal po daljši poti, je pa mogoče kakšen odstotek možnosti zato manj, saj potem lahko predvideva, da mesto poznate in približno veste za kakšno razdaljo gre.
-
Prevara s knjigo turistov
Nekateri vozniki (sama imam s tem izkušnje zgolj v Indiji) zelo radi na plano privlečejo nekakšen zvezek, kamor drugi tujci napišejo kakšne pohvale o njem, kot prevozniku. Zraven rad poudari, da je pošten, da ima družino, pet otrok, tri službe itd. Čisto možno, da je vse to tudi res, a velikokrat so to zgolj sredstva za lažje doseganje višje cene. Tako le-ta v naših očeh izpade bolj zaupljiv in nam zaradi njegovega težkega življenja ustvari še nekaj sočutja. Tako nas lažje prevara, saj se naša pogajalska sposobnost zaradi sočutja v trenutku zmanjša.
Napotek: Knjiga gor ali dol, vztrajajte pri svoji planirani ceni, saj je ponavadi prav ta knjiga tista, ki v nas sproži večje zaupanje v voznika in smo tako veliko bolj »ranljivi« za višjo ceno. Poleg tega pa ima pri vas tako ali tako zaslužek, drugače vas niti ne bi hotel kam peljati in bi raje našel kakšnega drugega naivnega turista, pri katerem bo njegova prevara uspela.
-
Prevara s prijateljem
Ko se končno zmenimo za ceno, se usedemo v prevozno sredstvo in med nami ter voznikom steče prijeten pogovor. Ko se splete dodatno zaupanje, pride v igro še »prijatelj«, kateremu bi rad samo nekaj oddal ali pri njemu nekaj prevzel in če je OK, da se za minutko vstavi še tam, ker je njegov dom ravno na poti.
Napotek: V velikih primerih je ta »prijatelj« zgolj kakšen lastnik trgovine, kjer bi vam čisto »mimo grede« radi še kaj prodali in bi voznik od njega dobil nekaj dodatne provizije. Jaz se sem in tja sicer odločim, da ne kompliciram in si na ta račun zagotovim dodatno dogodivščino in spoznam še kaj novega. Si pogledam kakšno obrtno delavnico njegovega »prijatelja«, kamor verjetno sama ne bi nikoli zašla, in se tako spoznam še z njihovim delom. Potem pa se takrat sama odločim ali si voznik zasluži mojo provizijo ali ne.
-
Prevara z zasedenostjo prenočišča
Včasih se zgodi, da vas skuša voznik prepričati, da kljub vaši rezervaciji, prenočišče ni več prosto in je polno zasedeno.
Napotek: To ni res! Če v rokah držite rezervacijo ali ste se zgolj odločili, da bi radi preverili svojo izbiro, ne skrbite. Nekateri vozniki vas na vsak način skušajo prepričati, da bi vas peljali v drug hotel – tistega, kjer za vsakega pripeljanega gosta dobijo nekaj provizije. Tudi če nimate rezervacije vztrajajte pri svojem, saj je prav zaradi te voznikove provizije prenočišče dražje, kot pa če bi tja prišli brez posrednika (voznika).
-
Prevara z napačno vozovnico
To sem sicer doživela le enkrat v Gvatemali, zato ne vem kako pogosto je ta prevara v uporabi, ampak prav lahko se zgodi, da vam sprevodnik skuša prodati prepričanje, da na vlaku/avtobusu sedite z napačno vozovnico, čeprav veste, da ste jo kupili na postaji za okencem. Najslabše je seveda, da je celotna vsebina na vozovnici napisana v nam nerazumljivi pisavi, saj z njegovim prepričljivim nastopom, res nekoliko podvomiš v svoj prav.
Napotek: Enostavno vztrajajte, da je vaša vozovnica prava in če je le možno skušajte na njej najti ime kraja, kamor potujete in na to odločno pokažite prevarantu. Jaz sem se z njim pregovarjala skoraj pol ure in na koncu je vendarle priznal, da se je »zmotil«.
Seveda pa ne smemo vseh ljudi metati v isti koš, saj se lahko zgodi, da delamo s tem komu krivico. Niso vsi nepošteni in velikokrat zaradi tega res lahko iz rok izpustimo dobrega človeka, ki z leti lahko postane celo naš prijatelj. A te prevare se žal dogajajo. Morda celo bolj pogosto, kot si sploh mislimo. Morda so prevare izvedene celo tako dobro, da niti ne posumimo, da so nas prevarali in prav zato sem o najpogostejših prevarah, ki na nas prežijo pri prevozih, nekaj napisala. Od vsakega posameznika je odvisno ali se bo po kakšnem opozorilu ravnal ali ne. Nedvomno pa sem mnenja, da se je vedno najbolje ravnati po občutku in se po njem odločimo, ali gre človeku zaupati ali ne. Nenazadnje pa… tudi iz prevare se marsikaj lahko naučimo, zato ne bodite preveč razočarani, če vas kdo na vaši poti vseeno uspe ukaniti; verjetno ni bilo prvič, in nedvomno tudi ne zadnjič.
O prevari s pitjem čaja na Kitajskem si lahko preberete tudi tukaj.
Če kdo ve še za kakšno, bom vesela vašega komentarja!
S fantom sva septembra potovala po Šrilanki in se odločila za ogled tovarne čaja. Ker je bila oddaljena 6 km, avtobusne povezave pa slabe, sva se odločila, da se odpraviva s tuktukom. Iztržila sva dobro ceno in brez zapletov prispela do tovarne čaja – a glej ga zlomka, ker je bil ponedeljek in za vikend obiranje ne poteka (torej v ponedeljek nimajo česa za predelovati), je obrat miroval. Kasneje sva govorila z gospo, pri kateri sva bivala: vsi prebivalci kraja, sploh pa vozniki taksijev/tuktukov dobro vedo, da produkcija v tovarni ne teče in pravzaprav ni kaj veliko za videti, a se seveda ne branijo plačila za prevoz do tovarne. (Ne vem pa, zakaj že tisti dan zjutraj nisva govorila z njo in jo povprašala o tem.)
Voznik je bil modro tiho in je zaslužul 600 rupij – midva pa sva se naučila eno stvar več. 🙂
Joj, evo, tudi to je ena res pogosta prevara – hvala za deljenje z nami 🙂 Ja, včasih smo tudi sami precej krivi za to, da nas prevarajo, ker ne naredimo domače naloge. Meni se je to zgodilo na Kitajskem z obiskom čajnice. Drugače pa so recimo podobne prevare v Bangkoku – tam te pa vozniki tuk-tukov prepričujejo, da je nek tempelj zaprt, ker je budistični praznik in da te bodo odpeljali nekam, kjer te bodo na skrivaj pretihotapil notri… No, na koncu so seveda vsi templji normalno odprti, le da te on vozi še po trgovinah, kjer ti trgovci skušajo kaj prodati in od tega potem dobi voznik tuk-tuka provizijo.