Moje prvo srečanje s podsaharsko Afriko, Uganda – potovanje
Tako so naju namesto kaosa, ceste pozdravljale zgolj z vožnjo po levi strani in na začetku najine poti, z nekaj malega asfalta. Le-ta je z vožnjo po državi, stran od glavnega mesta Kampala, vedno bolj izginjal pred nama. Zamenjale so ga neskončne luknje, majhne, velike, gromozanske… Zaradi njih je najina pot potekala počasi, pravzaprav izredno počasi. V povprečju je najina potovalna hitrost redko presegala povprečje 30-35 km/h. A nič zato in pravzaprav še dobro, saj sva se tako hitro in veliko lažje vživela v sproščen ritem, ki ga je bilo moč opaziti že prvi dan v Ugandi.
Asfaltirane ceste zaenkrat še v manjšini, Uganda
Prav zaradi lukenj v intenzivni rdečkasti prsti, sva med vožnjo lahko opazovala okolico, ki je pred nama vztrajno risala pravo podobo Afrike. No ja…opazovanje okolice je bilo bolj zame, saj je Simon, kot šofer, moral prekleto paziti, kje vozi… Po njegovih besedah med vožnjo ne gre za to, da ne bi zapeljal v luknjo, ampak bolj za to, da skušaš zapeljati v najmanjšo izmed mnogih na poti.
Stranske ulice v Jinji, Uganda
Ker se Uganda nahaja tik na ekvatorju, je močno, žgoče sonce na naju z vrha sijalo že v dopoldanskih urah. Sončni žarki so v sušni dobi, ki v Ugandi poteka nekje od decembra do marca (najbolj sušni mesec je prav januar), vztrajno sušili rdečo zemljo, ki se je v mistično in na trenutke povsem nepregledno meglico dvigovala v prahu pred in za nama. Tako nisva le opazovala Afrike, ampak sva jo brez kakršnega problema čutila, vdihovala in vonjala.
Prepoznavna barva cest v Afriki je rdeče-oranžna, Uganda
Pot naju je iz letališča Entebbe najprej vodila do izvira reke Nil oz. do Viktorijinega jezera, kjer je zrastlo mesto Jinja. Prav zaradi reke Nil, je to mesto postalo eno bolj turistično obiskanih in priljubljeno zlasti za vse vodne navdušence. Reka Nil že takoj na začetku pokaže svojo moč in ustvarja celo brzice pete stopnje, zato ni nič čudnega, da se je tu razvilo raftanje. Vse lepo in prav, a na žalost je rafting kar precej velik finančni zalogaj za nekega “low-budget” popotnika. Cena se giblje okoli 100€ na osebo. Malce preveč za naju, zato postanek v Jinji izkoristiva zgolj za spontano raziskovanje mesta ter okolice.
Izvir reke Nil, naj bi bil prav v Jinji, Uganda
Ker je najem avtomobila predstavljal največji strošek, sva po drugi strani morala konkretno zategniti najin pas. Prav zaradi tega sva se tudi odločila, da na potovanju po Ugandi kampirava. Da je bilo vse skupaj še veliko lažje, sva skupaj z avtomobilom dobila že vso kamping opremo in vse kar nama je preostalo, je bila izbira lokacije. Na najino veliko presenečenje je kampov v Ugandi veliko, zato takšno prenočevanje ne predstavlja večjih problemov, sploh pa ne v Jinji, kjer ob reki Nil, ne manjka izbire.
V Ugandi je vse polno kampov, zato je kampiranje odličen način prenočevanja, Jinja (Uganda)
Tako sva najino prvo noč preživela v kampu “The Nile River Camp”, ki je v lasti dveh tujcev. Simpatičen in lepo urejen prostor ponuja poleg kampiranja v lastnih šotorih tudi že postavljene šotore in celo sobe. Zraven stoji še mini bazenček in večji odprt, pokrit prostor, kjer strežejo s pijačo in jedačo. Povsem brezplačen pa je mogoč tudi WI-FI dostop, kar je v Ugandi velika redkost……
Ribiči na reki Nil, Uganda
Razdalja: Entebbe – Jinja (125km)
Najina pot – Uganda potovanje
Stroški – Uganda potovanje (1 EUR = 3300 USH):
– Cena kampiranja: 6 USD/osebo
– Hrana v kampu: 12.000 USH -16.000 USH
– Pivo: 2.000 USH
– Izvir Nila (vzhodna stran reke): 10.000 USH/osebo + 5.000 USH/avto
Prejete podatke bomo uporabili le za namen povpraševanja. Brez vašega soglasja prejetih podatkov ne bomo hranili, obdelovali ali posredovali tretjim osebam.