
Narodni park Murchison Falls je bil že drugi na najinem potovanju po Ugandi. Tja sva prišla v popoldanskih urah, zato sva se kar takoj odpravila na safari. Še nekoliko pod vtisi iz Kidepa, sva bila povsem nestrpna in vsa vzhičena sva opažala, da je narodni park Murchison Falls živalsko veliko bogatejši, kot Kidepo. Nič čudnega, da je to pravzaprav najbolje obiskan narodni park v celi Ugandi.
Ker včasih fotografije povedo več kot tisoč besed, sem se odločila, da tokrat ne dolgovezim in vam zgolj s fotografijami prikažem vsaj nekaj prizorov, nad katerimi sva se navduševala tekom najinega safarija po narodnem parku.
Narodni park Murchison Falls se nahaja ob reki Nil, in deli park na dva dela. V severnem delu, kjer poteka safari, je malce slabša ponudba za prenočevanje, zato tudi midva z zadnjim “trajektom” oz. bolje rečeno vodnim splavom, prečkava reko Nil in se zaradi pozne ure namestiva kar v najbližjem kampu Red Chilli.
Povsem simpatičen kamp, a na najino nesrečo, sva dve noči tu preživela ravno v času bivanja ene velike študentske skupine, ki so prvotni mir obrnili povsem na glavo. Tukaj sem se prvič res vprašala, če vendarle nisva s Simonom postala že popolna samotarja, saj so nama milo rečeno, kar precej grenili najin čas. Vse to se je še najbolje opazilo ponoči, ko so do jutra egoistično in glasno popivali, medtem ko smo si vsi ostali skušali zatiskati ušesa in iskali obljubljeni mir v naravi…. Tukaj se morda res najbolje vidi tista vedno opevana razlika med turistom in popotnikom…
No ja… vendarle sva preživela noč in se že zjutraj odpravila do razgledne točke na reko Nil. Kasneje sva ugotovila, da bi to lahko storila tudi mimogrede na poti iz parka, a kaj hočemo, to je vendarle prvo najino potovanje po Ugandi in za naslednjič bova vse že bolje vedela.
Pogled na mogočno reko Nil, je res impresiven in zaradi cece muh še toliko bolj nepozaben. Prav nadležno so naju obletavale in sem in tja popikale. Upava le, da s seboj nisva prinesla kakšnih eksotičnih “spominkov”, ki so tako zelo značilni za afriške države.
Pogled na reko Nil pa je lep tudi iz tako imenovanega križarjenja. Ladjice naj bi plule dvakrat na dan; devetih zjutraj in dveh popoldne, a ker gre večina ljudi zjutraj na safari, se ponavadi zgodi, da jutranja vožnja odpade. Tako sva tudi midva križarjenje po Nilu opravila popoldne, ko je sonce prižigalo visoko nad nama in roko na srce, kvarilo tudi fotografsko svetlobo, zaradi česar sem bila na začetku kar malce nejevoljna.
Vendarle sem se prepričala in po nekaj narejenih fotografijah raje svoj fotoaparat pospravila v torbo in le uživala ob pogledu na živahno življenje, ki se je odvijalo pred nama vzdolž reke. Krokodili, podvodni konji, sloni, številčne ptice, antilope…
Na koncu pa še pogled na mogočen slap, na katerega sva le nekaj ur nazaj, zrla z vrha razgledne točke.
Razdalja: Kitgum – narodni park Murchison Falls (250 km)
Stroški – Uganda potovanje (1 EUR = 3300 USH)
– vstopnina narodni park Murchison Falls: 40 USD/osebo za 24 ur, 30.000 USH/avto z domačo registracijo (enkratno plačilo) / tuja vozla 150 USD (narodne parke se bolj splača plačevati v USD, kot v domači valuti, saj jemljejo slabši tečaj)
– trajekt: 30.000 USH avto in dve osebi (velja za prečkanje za cel dan)
– kampiranje 13.000 USH / osebo
– križarjenje/vožnja z ladjico po Nilu: 32 USD/osebo
– papaja: 500 USH
– voda: 3.000 (1,5L)
– Pivo: 4.500 USH (0,5L)
– Večerja v kampu: 9.000 USH (riž z zelenjavno omako), 16.000 USH (pečen piščanec s krompirjem)
Prejete podatke bomo uporabili le za namen povpraševanja. Brez vašega soglasja prejetih podatkov ne bomo hranili, obdelovali ali posredovali tretjim osebam.