Uganda ni pretirano velika afriška država, le desetkrat večja kot Slovenija, a ima kljub temu kar deset narodnih parkov. Eden izmed najbolj znanih (poleg Murchison Fallsa) je Queen Elizabeth narodni park. Prav ta je bil tudi najin zadnji na poti.
Iz mesta Fort Portal sva se odpravila že zgodaj zjutraj, saj sva še isti dan hotela videti čim več. Poleg tega pa si za pot nisva izbrala najkrajše, ampak sva izbrala daljšo in bolj odročno verzijo. Le-ta naju je popeljala mimo majhnih vasic in številnih vulkanskih jezer Nadali-Kasenda, ki se nahajajo v bližini narodnega parka Kibale. Kibale je znan predvsem zaradi trekingov za šimpanzi, ki stanejo nekje okoli 100€/osebo. Žal sva morala zaradi najinega zastavljenega finančnega okvirja treking preskočiti in ga morda pustiti za kakšen drug obisk Ugande. Sva pa zato videla čudovito pokrajino, ki po številu vulkanskih kraterskih jezer pravzaprav velja za eno najbolj skoncentrirano v Ugandi.
Blizu mesta Fort Portal najdemo najbolj skoncentrirano področje z vulkanskimi jezeri; Ndali – Kasenda, Uganda
Kmalu po najinem raziskovanju in ogledu vulkanskih jezer, sva prišla na glavno in asfaltirano cesto, ki naju je prvič popeljala čez tolikokrat opevani ekvator. Seveda je bilo fotografiranje tukaj obvezno…in to na sto in en način!
Prečkanje ekvatorja naju je na potovanju po Ugandi čakalo kar dvakrat, Uganda
Za vstop v narodni park Queen Elizabeth sva se odločila tik ob ekvatorju, saj tam zopet vstopiva na področje številčnih vulkanskih kraterskih jezer. Da pa nama med vožnjo po slabi cesti ni bilo dolgčas, so poskrbele muhe cece, ki so sledile in napadale najin avto. Joj, kako so bile nadležne! Še dobro, da jih ne srečamo tudi na preostalem delu parka. Vožnja in ogled živali bi bila zaradi njih vse prej, kot prijetna.
Del vožnje po narodnem parku Queen Elizabeth naju je popeljala ob robu vulkanskega kraterja, v katerem je sedaj jezero, Uganda
Predno se odpraviva na ponoven safari, sva se odpeljala še do jezera Katwe, ki je med tujimi obiskovalci skoraj da nepoznan, saj v narodni park večina turistov pride zgolj zaradi safarija in ogled živali. Jezero Katwe je precej odmaknjeno in skrito očem javnosti in ko sva prišla do tja, naju to dejstvo ni prav nič presenetilo. Pri jezeru Katwe gre namreč za slano vulkansko jezero, zaradi katerega ima Uganda svojo lastno proizvodnjo soli.
Jezero Katwe že več stoletij v Ugandi služi za pridobivanje soli, Uganda
Na jezeru so narejeni majhni bazenčki, v katerih se, podobno kot pri naših solinah, zadržuje manjša količina vode, da vse skupaj pod vročim afriškim soncem še hitreje izhlapeva in v njih nato ostaja vedno večja koncentracija soli. Vse skupaj se sliši skoraj da idilično, a resnica je povsem drugačna. Namesto romantičnih solin, kot jih poznamo pri nas, vse skupaj izgleda kot bi prišel na drug planet. Sivina, pustinja, neprijeten vonj, beda in revščina so najboljši pridevniki, ki bi opisali ta od boga pozabljeni kraj. Deležna sva bila začudenih in radovednih pogledov, a kljub temu se nihče ni predolgo ukvarjal z nama. Nekaj otrok je prišlo bliže in naju v presenetljivo dobri angleščini ogovorilo. Kljub temu, da niso imeli niti deset let, so tukaj svojim staršem predstavljali dodatno in krvavo potrebno delovno silo.
V najboljših časih, so na jezeru Katwe proizvedli kar 2000 ton soli letno, Uganda
Ker sva na soline naletela bolj po nesreči, kot pa načrtovano, sva se naokoli razgledala sama. Šele doma sem odkrila, da domačini za obiskovalce organizirajo tudi vodeno turo. Čeprav precej draga za njihove razmere (10 USD/osebo) pa gre ta denar vendarle takoj nazaj k njim, tako da bi se zanjo vsekakor odločila in vsaj na takšen način pomagala skupnosti.
Po še eni lekciji, zaradi katere te ob vseh videnih prizorih kar stiska pri srcu, je na srečo prišel lepši del narodnega parka -safari oziroma iskanje živali. Zanimivo je, kako v vsakem narodnem parku prevladuje druga živalska vrsta. Medtem ko sva v Murchison Falls narodnem parku videla ogromno žiraf in skoraj nobenega slona, sva tukaj v Queen Elizabeth parku na vsakem koraku gledala mogočne slone.
Največja koncentracija slonov je v narodnem parku Queen Elizabeth, Uganda
Žal, tudi tu nisva videla leva. Zato sva se tolažila s tem, da je nekaj vendarle potrebno pustiti še za kakšen drug obisk Afrike. Glede na to, da naju je Afrika povsem očarala, bodo slej kot prej, tudi težko pričakovani levi prišli na vrsto.
Razdalja: Fort Portal – Queen Elizabeth narodni park (130 km)
Najina pot – Uganda potovanje
Stroški – Uganda potovanje (1 EUR = 3300 USH)
– vstopnina narodni park Queen Elizabeth: 40 USD/osebo za 24 ur, 30.000 USH/avto z domačo registracijo (enkratno plačilo) / tuja vozla 150 USD (narodne parke se bolj splača plačevati v USD, kot v domači valuti, saj jemljejo slabši tečaj)
– prehod do slanega jezera Katwe: 2.000 USH (brez računa, drugače pa 2.500 USH)
– prenočišče izzven parka, tik ob Kazinga kanalu (Tembo Safari Lodge): 65.000 USH/soba z zajtrkom
– pivo: 3.500 USH
– Rolex (čapati z jajčno omleto in zelenjavo): 1.000 USH
– CocaCola: 1.500 USH
– afriški čaj (čajna vrečka pravega čaja, v vročem mleku): 5.000 USH
Prejete podatke bomo uporabili le za namen povpraševanja. Brez vašega soglasja prejetih podatkov ne bomo hranili, obdelovali ali posredovali tretjim osebam.