blog potovanja, popotniški blog, blog o potovanjih

Vsak od nas se srečuje z raznoraznimi izzivi v življenju. Nekateri med nas pridejo sami od sebe, medtem ko se za nekatere zavestno odločimo sami, pa čeprav ne vemo ali je naša odločitev prava ali ne. Prav zaradi te neznanke je običajno težko skočiti izven cone udobja, a če ti srce že dolgo namiguje, da je to enostavno potrebno narediti, je kdaj prav, da ga poslušamo.

Leto 2017 bo verjetno zaradi najine odločitve eno bolj pomembnih let v najinem življenju, saj sva se odločila, da še predno sama končam s porodniškim dopustom, odhajamo na eno daljše overland potovanje. Simon je po dolgih 16ih letih službovanja pri istem delodajalcu dal odpoved, jaz pa sem tako ali tako še na porodniškem dopustu.

Ja, veliko vprašanj sva dobila, če sva nora… in da sedaj, ko je v najina življenja prišel še Ren, to res ni pravi čas za najino eksperimentiranje. Sicer pa vas vprašam… je za takšno odločitev sploh kdaj pravi čas? Včasih enostavno moraš poslušati svoje srce in ker tako pač čutiva, je to zagotovo najin pravi čas.

Za to drzno odločitev je malo »kriva« tudi moja porodniška, saj za daljše potepanje tako ni potrebno dajati odpovedi obema. S prihodom nazaj domov, ima tako vsaj eden od naju še vedno službo in s tem malo večji občutek varnosti.

Priznam, malo je sicer tistega cmoka v grlu… navsezadnje se zavestno odločiti, da rečeš ne zaposlitvi za nedoločen čas, res malce noro… A dovolj imava nenehnih vprašanj, kaj pa če… To, kako bi bilo, če bi se nekam odpravili za dlje časa, se res ne misliva spraševati na stara leta.

Želiva namreč, da ob gledanju nazaj ne bo obžalovanj. In čeprav bomo zaradi te odločitve morali konkretno zategniti pas, vendarle ni vse v denarju. In včasih je manj pravzaprav lahko mnogo več.

Tako se z avgustom za vse nas tri začenja povsem novo obdobje… morda bolj rizkantno, vsekakor pa tudi veliko bolj razburljivo in če vprašate naju, veliko lepše. S Simonom se predvsem veseliva tega, da bova zaradi te odločitve imela več časa za družinsko življenje in za najinega Rena … za stiskanje, za spomine, za zganjanje vragolij. Čas namreč čisto prehitro mineva, še toliko bolj zaradi služb, ki s svojimi delovniki jasno sporočajo, da jih družinsko življenje ne zanima. Morda sva staromodna, a res ne želiva zamuditi Renovega odraščanja in ob tem imeti vsak dan slabe vesti, ker sva polovico njegovega življenja zamudila.

Sicer pa morda ugotoviva, da takšna dolga potovanja sploh niso za nas, a tega nikdar ne bova izvedela, če se ne bova odločila tvegati in to poskusila živeti.

Morda se bo najina odločitev izkazala za napačno, morda pa se bo skupaj z njo potrdilo to, da je za polno življenje, kdaj enostavno potrebno imeti “jajca” in slediti svoji dolgoletni ter strastni srčni želji.

Kam točno nas bo pot zanesla razkrijeva kmalu tudi na blogu. Še prej pa za teden dni odhajamo na družinsko obarvan roadtrip po Nemčiji, kjer se bomo namakali v tamkajšnjih jezerih in se zabavali v zabaviščnih parkih.

V živo iz poti in več video ter foto materiala pa tudi na našem Facebooku, Instagramu, Twitterju in YouTube kanalu.

Všečkaj in deli:
Facebook506
Google+
Twitter
Pinterest