potovanja z dojenčkom, kam z dojenčkom, kako z dojenčkom na potovanje

Ko smo se z Renom, takrat 8 mesečnim dojenčkom, odpravili na dvomesečno overland potovanje z avtom do Turčije, Gruzije in Armenije, sva dobila kar nekaj pomislekov s strani znancev – tudi s strani naše pediatrinje. No, ampak po drugi strani pa je prišlo tudi veliko vzpodbudnih besed s strani družin, ki prav tako potujejo oziroma so potovali z dojenčki / otroki. Sicer pa sem še predno, sva s Simonom dobila Rena, bila trdno prepričana, da se tudi z otroki da potovati.

A pozor – potovanja v dvoje se precej spremenijo, ko se vam na poti pridruži še dojenček. Ne na slabše ali boljše… Enostavno postanejo drugačna.

Na potovanje z dojenčkom pa nikar, če vam sledeče ugotovitve niso po volji:

Pozornost

Če boste na potovanje odšli z dojenčkom se pripravite na veliko pozornosti. Vsi vas bodo ogovarjali, ljubkovali vašega malčka, se z njim hoteli fotografirati, ga prijemati, mu v ročice stisnili kakšno darilce. Nama sicer to ni nikoli šlo na živce, ampak sva bila nad vsem zelo prijetno presenečena in navdušena. In glede na Renovo reakcijo, je bil tudi on vidno zadovoljen, da ima naokoli vedno nasmejane ljudi. Več o tem, koliko pozornosti na poti je bil deležen Ren pa tukaj.

Radovednost

Čeprav se dojenček ne bo nič konkretnega spomnil s poti, bodo tuje dežele tako ali drugače izoblikovale tudi njegov karakter in zanimanje za svet in drugačnost. Ren je že po naravi precej radoveden, a ko smo potovali naokoli in je dnevno videl nove stvari, je včasih kar vriskal od samega veselja. In prav smešno je, kako odrasli s časoma postajamo ravnodušni do nekaterih stvari – priznam, da sem skupaj z Renom tudi jaz ponovno začela spoznavati tiste majhne, drobne (samoumevne) biserčke, ki jih brez Renovih radovednih oči ne bi verjetno nikoli več opazila, a sem šele sedaj ugotovila, kako zelo sem jih pogrešala.

Prilagodljivost

Hočeš ali nočeš, ko greš na potovanje z dojenčkom, najmlajši sopotnik postane načrtovalec časa. Če se temu niste pripravljeni prilagoditi, boste na potovanju trpeli prav vsi. Spanje, hranjenje, igranje, plazenje, počivanje…. Midva sva na poti upoštevala njegov ritem in nama tudi na pamet ni prišlo, da bi ga na kakršen koli način skušala spreminjati.

Težavnost

Lagala bi, če bi rekla da potovanja z dojenčkom niso naporna, ker so. Nama je bilo najtežje na začetku, ko sva se morala privaditi na povsem drugačen popotniški ritem, kot sva ga bila vajena. Poleg tega pa tukaj odpadejo lenobni dnevi in brezskrbno sedenje na kavici, z možgani na off – no vsaj, če imate s seboj takšnega živahnega sopotnika, kot je najin, ki skoraj nič ne spi in samo »divja« naokoli. Več o tem, da ni vse preprosto pa tukaj.

Improviziranje

Doma imate vso udobje, s katerim si lahko malce olajšate svoje delo z dojenčkom, a na to na poti pozabite. Glede na to, da je avto postal za dva meseca naš dom smo potovali precej špartansko. Šele ko smo ponovno prišli domov, sem se zavedla kakšen luksuz je topla voda, ki priteče s pipe, pomivalni stroj, pralni stroj… Na poti je cel kup improvizacije.

Nočno življenje

Na potovanju z dojenčkom bo verjetno edino nočno življenje predstavljalo bujenje zaradi njegovega joka – vsaj pri nama je bilo in še vedno je tako. A po drugi strani boste verjetno videli prav vsak sončni vzhod – mi namreč vstajamo še pred njim.

Hiti počasi

Pri nasvetu hiti počasi, predlagam, da izpustite prvo besedico hiti, saj bo šlo na takšni poti vse bolj počasi. Sicer pa počasen tempo sploh ni nujno slaba stvar – midva sva celo hvaležna zanj, saj se pred Renom kar nekako nisva znala umiriti in upočasniti. Vedno sva bezljala sem in tja, da bova ja videla čim več… šele sedaj resnično razumeva trditev, da je manj lahko veliko, veliko več.

Kompliciranje

Na poti boste enostavno morali pozabiti na kompliciranje, saj boste drugače lahko znoreli. Ja, vaš otrok bo imel kdaj umazane roke, umazana oblačila, ne boste ga mogli umiti / skopati… Pa kaj in če mene vprašate, še dobro!

Sama ne bom nikoli kazala s prstom na nekoga in ga grajala, ker mu potovanja z dojenčkom ne dišijo. Zakaj le? Vsak ima pravico do svojega mišljenja, svojega življenja in s tem tudi pogleda na svet. Če se za potovanje z dojenčkom ne počutite dovolj samozavestne, ni s tem nič narobe… in prav tako ni narobe nič z nami, ki si namesto počitnic na hrvaški obali raje omislimo kakšno bolj konkretno destinacijo. In ne, to nikakor ne delamo, da bi se s tem hvalili, ampak so pač potovanja tako močan del nas, da so postala naš način življenja, naša strast, ki bi jo radi pokazali in za njo navdušili tudi naše otroke. In saj veste kaj pravijo – otrok je najbolj srečen takrat, ko odrašča med srečnimi starši, zato naj vas zlobni jeziki ne ustavijo in odrežejo vaših kril.

Všečkaj in deli:
Facebook133
Google+
Twitter5k
Pinterest