Znamenitosti v Bosni in Hercegovini so izredne in vsaj zame nad vsemi pričakovanji . V kolikor po državi še niste potovali, se vam morebiti zdi, da pretiravam, a tisti, ki ste Bosno in Hercegovino že raziskovali, se boste verjetno z mano strinjali.
Znamenitosti v Bosni in Hercegovini, ki jih ne smete zamuditi
Narodni parki
Na našem potovanju po Bosni in Hercegovini nas je zagotovo najbolj očarala prav narava. Ne glede nato ali smo se znašli v narodnem parku ali izven njega, smo bili vedno znova navdušeni nad njeno bujnostjo in raznolikostjo.
Ima pa Bosna in Hercegovina tri narodne parke – Kozara, Sutjeska in Una. Mi smo uspeli na hitro obiskati Sutjesko in Uno. Po narodnem parku Sutjeska smo se sicer zgolj popeljali skozi, medtem ko smo narodni park Una malce bolje raziskali in si ogledali Martin Brod ter Štrbački buk. Delno smo se popeljali tudi po kanjonu reke Une in dve noči prespali v kampu ob sami reki.
Kanjon reke Une vodi vse do kraja Drvar, kjer si lahko ogledamo tudi Titovo Pećino. A dejstvo je, da ima ta še ogromen potencial za turistični razvoj, zato ne bodite preveč razočarani ob obisku.
Narodni park Sutjeska je najstarejši narodni park v Bosni in Hercegovini, ustanovljen leta 1962. Znotraj njega najdemo tudi najvišji vrh v državi – Maglić, ki meji na Črno Goro in je visok 2386 metrov.
Sutjeska pa je poznana tudi po bitki v drugi svetovni vojni, ki je potekala od 15.5. do 16.6. 1943. Njej v spomin so zgradili spomenik Tjentište. S svojo podobo (19 metrov višine in 25 metrov širine) je res mogočen in obvezna postojanka vsakega, ki se pelje mimo.
Mesta
Poleg narave so v Bosni in Hercegovini zanimiva tudi mesta, saj se tukaj prepleta več kultur – vsaka s svojo zgodovinsko podlago. V državi namreč živijo tako Bosanski muslimani, Hrvatje kot Srbi. V katerem delu se nahajate, boste najlažje opazili po verskih hramih, pokopališčih in nekje tudi po drugi arhitekturi – sploh v predelu, kjer živijo Bosanski muslimani.
Vsako mesto je zanimivo po svoje. Je pa res, da smo se na tem potovanju bolj posvečali naravi, kot mestom. A ne glede nato, ste nam priporočili predvsem obisk Banja Luke, Tuzle, Mostarja, Konjica, Bihaća in seveda Sarajeva.
Ker sva s Simonom pred slabim desetletjem že obiskala Konjic, Sarajevo in Mostar sva se tokrat ponovno odločila zgolj za Mostar, saj je bil ob naši poti. Mostar pa je zaradi starega srednjeveškega mostu z lokom že sam po sebi ikoničen. Med jugoslovansko vojno, leta 1993, so ga sicer Hrvatje zrušili, a le-ta ponovno krasi mesto. Rekonstruiran je bil po starih načrtih in pogled nanj je res impresiven. Skoki v reko Neretvo z njega so prava turistična atrakcija in to vedo tudi domačini, ki za vsak skok z njega pobirajo denar.
Poleg tega pa ima Mostar zaradi svoje energije in izgleda precej eksotičen pridih. Spominja namreč na Turčijo. Nenazadnje je tudi do sem segal Otomanski imperij.
Zaradi turistične priljubljenosti v Mostarju ne manjka prenočišč – poiščete ga lahko na Bookingu.
Tudi Konjić vas ne bo pustil ravnodušne. Obvezen ogled je vsekakor podzemni bunker in pa turški most.
Za Sarajevo, glavno mesto Bosne in Hercegovine pa zaradi tamkajšnjih številnih znamenitosti in utripa starega mesta oziroma Baščaršije, priporočam vsaj dva dni. Več o znamenitostih v Sarajevo si lahko preberete v samostojnem prispevku tukaj.
Nikar pa ne spreglejte niti kraja Počitelj iz 16. stoletja. Pred leti, ko sva ga s Simonom obiskala je le-to propadalo, sedaj je lepo obnovljeno in pravi užitek se je sprehoditi po njem in začutiti nekaj otomanskega utripa. Zaenkrat oziroma vsaj v času našega obiska turistov praktično ni bilo.
Vasice
V Bosni in Hercegovini nas številne vasice popeljejo v preteklost, a le ena je Lukomir. Lukomir naj bi veljal za najvišje ležečo naselje v državi in leži na 1490 metrov nadmorske višine. A dejstvo je, da Lukomir že deset let ni več stalno naseljen in tako se vanj domačini, predvsem pastirji s svojimi čredami, vračajo zgolj sezonsko.
Lukomir je navdušil prav vse tri. Nama s Simonom je bil predvsem všeč zaradi izgleda, odročnosti in lege. Medtem ko se je Ren navduševal predvsem nad gledanjem ovčjih čred in kako so jih zjutraj pastirji, skupaj s pastirskimi psi, gnali na pašo, zvečer pa zopet nazaj v staje. No ja, lagala bi, če bi rekla, da tovrsten prizor z več sto ovcami, ki so s svojimi kopiti dvigovale prah in delale mistično meglico nad vasjo, ni navdušil tudi naju.
Do Lukomirja lahko pridete čez Bjelašnico, Konjica ali Šabićev. Najboljša cesta in velika večina nje je tudi asfaltirana, pelje iz Šabićev. Najslabša pa je tista iz Konjica. Bolj ali manj se do Lukomirja povzpenjajo avanturisti in tisti s 4×4 vozili, a dejstvo je, da do njega domačini dostopajo s povsem običajnimi avtomobili – sploh tisti, ki jim avto predstavlja zgolj prevozno sredstvo in jim ga ni škoda uporabiti na slabših poteh.
V vasi je nekaj lokalnih ponudnikov s sobami, tako da je v Lukomirju mogoče tudi prenočiti – prenočišča si lahko pogledate tukaj. To v največji meri izkoriščajo pohodniki, saj je od tod kar nekaj prekrasnih pohodnih poti. V vasi najdemo tudi nekaj etno sel, od katerega Letnja Basta prevladuje v ponudbi, tako da lačni in žejni tukaj zagotovo ne boste – sploh če imate radi pite. Njihova telečja čorba za večerjo, postrežena z domačim kruhom, kot tudi krompiruša s kislim mlekom za zajtrk je bila odlična!
Mi smo se do Lukomirja odpravili z našim 4×4 kombijem in nismo imeli nikakršnih težav pri vožnji. Prevozili pa smo cesti Bjelašnica – Lukomir in Lukomir – Konjić.
Planine
Prav planine so nas v Bosni in Hercegovini najbolj navdušile. Morda tudi zato, ker je bilo v dolinah izredno vroče in smo se tako na višjih predelih lažje ohladili in tudi veliko bolje spali.
Do planin vodijo praviloma slabše makadamske poti, a mi smo se do vseh zaradi štiri pogona pripeljali brez težav.
Vsi, ki se boste odločili, da se povzpnete v hribe, peš ali z avtom, boste bogato nagrajeni z dih jemajočimi razgledi.
Na planoti Livno boste mogoče imeli takšno srečo kot mi in se iz oči v oči srečali s čredo divjih konj.
Jezera
Bosna in Hercegovina ima ogromno jezerov – naravnih in akumulacijskih.
Na tokratnem potovanju smo se znašli na jezeru Blidinje, ki je največje naravno gorsko ležeče jezero. Obiskali smo tudi akumulacijsko Ramsko jezero (za prenočevanje je na voljo kar nekaj apartmajev in penzionov.), ter se naužili lepot še Prokoškega jezera, ki zaradi planinskih koč malce spominja celo na našo Veliko Planino. Za vstop v naselje pri Prokoškem jezeru je potrebna vstopnina. Plačljivo je tudi parkirišče oziroma dostop z avtom do jezera. V naselju je mogoče tudi prenočiti – zelo pohvalijo prenočišče Koliba Prokoško jezero.
Popeljali pa smo se tudi mimo jezera Vrba nad krajem Gacko, ki nas je s svojo turkizno modrino pustil brez besed.
Slapovi in izviri rek
V Bosni in Hercegovini niso samo številna jezera. Tu najdemo tudi kar nekaj res lepih vodnih izvirov in slapov. Najlepši slapovi so bojda slapovi Kravice, kjer se je mogoče pod njimi celo kopati. A tudi slapovi v Štrbačkem Buku na reki Uni, prav nič ne zaostajajo za njimi. Morda so celo lepši.
Nedaleč stran od Mostarja, približno 10 kilometrov, najdemo izvir reke Bune pri kraju Blagaj. Idilični prizori, ki so v poletnem času še prava osvežitev. Ob izviru najdemo tudi tekijo – Derviški samostan iz leta 1520, zgrajen v otomanske slogu.
Hrana
Ali je pri hrani sploh potrebno zgubljati besede? Marsikdo se znajde v Bosni in Hercegovini izključno zaradi dobrot z žara. A počasi – ne pozabite niti na jedi iz pod peke, okusnih domačih pit (najboljšo smo jedli v Lukomirju), medu, sirupov, rakij, čajev, sirov…
Pravzaprav je Bosna in Hercegovina lahko prav zaradi pijače in jedače sila naporno potovanje.
Ljudje
Kot že tolikokrat do sedaj, so ljudje tisti, ki naredijo obiskano državo še mnogo prijetnejšo. Ljudje v Bosni in Hercegovini so izredno gostoljubni in to, da se med sabo lahko sporazumemo, vse skupaj naredi še prijaznejše in bolj zanimivo.
Prav nikjer nismo začutili negostoljubja ali občutka, da bi nas nekdo hotel zavesti in pretentati. Res smo se počutili povsod dobrodošle.
Ne vem točno zakaj smo se tako dolgo otepali potovanja po Bosni in Hercegovini, a morda je bil razlog prav nepoznavanje države. Morda celo bližina. A dejstvo je, da je Bosna in Hercegovina čudovita in zelo raznolika. Medtem ko vas navdušuje z naravo, zgodovino, dobro hrano in izredno gostoljubnimi ljudmi, vas hkrati nagradi tudi z eksotičnostjo, ki je nič malokrat iščemo na bolj oddaljenih poteh. Zato le pogumno, dokler so znamenitosti v Bosni in Hercegovini še vedno slabše poznane ter zato veliko manj oblegane, kot pa morda v bolj turistično »vabljivih« državah.
Ker nesreča ne počiva, smo na potovanjih vedno zavarovani z zdravstvenim zavarovanjem za tujino pri zavarovalnici Vzajemna – z njihovim XXL Multitrip paketom, ki velja celo leto in ni omejeno na število potovanj. Z junijem 2022 so postali njihovi paketi še bolj privlačni, saj krijejo tudi poslabšanje akutne kronične bolezni, kar je zaradi Renove astme pri nas nujno potrebno. Poleg tega pa so sedaj z določenim doplačilom (50% ali 100%) poenostavili tudi športno in drugo rizično udejstvovanje po celem svetu za vse, ki ste bolj adrenalinsko naravnani.
Prejete podatke bomo uporabili le za namen povpraševanja. Brez vašega soglasja prejetih podatkov ne bomo hranili, obdelovali ali posredovali tretjim osebam.